Od leta 2010 je globalni spletni promet doživel neverjetno rast — v desetih letih se je povečal kar petnajstkrat. A ta rast ni brez posledic: v letu 2020 je samo sektor informacijsko-komunikacijskih tehnologij proizvedel 1,5 % vseh svetovnih CO₂ emisij in porabil 1,5-2 % svetovne električne energije (vir: IEA). Vsak ogled videa, vsak poslan e-mail in vsaka odprta stran prispeva k vedno večjemu ogljičnemu odtisu.
Enostavno je spregledati okoljski vpliv brskanja po spletu, vendar vsak klik — vsaka naložena stran — pušča odtis na naš planet. Čeprav se morda zdi majhen, je kumulativni učinek milijard klikov po svetu ogromen.
Za primer: vsaka povprečna spletna stran ustvari med 0,8 in 1,76g CO₂ (vir: Green Web Foundation). Za boljšo predstavo:
Te na prvi pogled majhne emisije se hitro povečajo, ko pomislimo na milijarde ljudi, ki dnevno dostopajo do interneta. In ni samo število klikov, kar šteje — strani, bogate s vsebinami, kot so videi ali visoko resolucijske slike, prispevajo precej več CO₂ kot preproste strani z besedilom.
Ko pomislimo na glavne vire emisij CO₂, velikokrat pomislimo na letala. Letalski promet si je upravičeno prislužil sloves enega najbolj okolju škodljivih načinov prevoza. A resnica je presenetljiva: internet — ki ga uporabljamo vsak dan — prispeva k več izpustom toplogrednih plinov kot celoten svetovni letalski promet.
Leta 2020 je digitalni svet ustvaril 3,7 % vseh globalnih emisij toplogrednih plinov (vir: Our World in Data) — več kot letalska industrija, ki prispeva okoli 2–3 %. In medtem ko se letalski promet počasi izboljšuje, ogljični odtis interneta iz leta v leto še naprej raste.
Do leta 2030 naj bi se ogljični odtis digitalnega sveta potrojil (vir: European Union). Ne zato, ker bi bili ljudje brezbrižni — temveč zato, ker digitalizacija napreduje hitreje, kot ji lahko sledi trajnostni razvoj.
Če se to uresniči, bo digitalni sektor odgovoren za več kot 10 % vseh svetovnih emisij CO₂ — več kot celoten promet danes. Pomislite:
In ker vse več storitev selimo na splet — šolstvo, zdravstvo, finance, zabavo — postaja splet eden najhitreje rastajočih povzročevalcev podnebnih sprememb.
To ni grožnja prihodnosti. To je realnost današnjega dne. Do leta 2030 pa bo okno za spremembe morda že zaprto.